Kurkuma je izrazito rumen začimbni prašek, ki ga pridobivajo iz oranžne korenine rastline Curcuma longa, sorodne ingverju (Zingiber officinalis).

Pri nas ni ravno znana in uveljavljena, razen v začimbnih mešanicah, denimo curryju, zato pa jo veliko uporabljajo na Daljnem vzhodu, kjer je vsakdanja sestavina mnogih jedi. Še manj znane so pri nas njene zdravilne lastnosti; v tradicionalni vzhodnjaški medicini velja za učinkovito čistilo krvi, prebavil in izločal, koristna je pri težavah z jetri, žolčnikom, prebavi in hepatitisu. Kurkuma vsebuje aktivno snov kurkumin, ki stimulira jetra in žolčnik pri izločanju žolči, bilirubina in holesterola. Ko se staramo, se izločanje teh sestavin ponavadi zmanjša, in tako upadejo tudi sposobnost prebave, presnove in absorpcije v maščobah topnih hranil.

Redna uporaba kurkume lahko pomaga pri preprečevanju tega problema.

Nadalje kurkuma skrbi za zaščito proti zastrupljenju jeter z mnogimi strupenimi kemikalijami.

Na Kitajskem so ugotovili, da je zelo učinkovita pri zdravljenju virusnega hepatitisa. V študiji, opravljeni na triintridesetih bolnikih, so po enomesečnem vsakodnevnem zdravljenju s kurkumo pri enaindvajsetih opazili, da so simptomi hepatitisa izginili, pri osemnajstih pa se je delovanje jeter povrnilo v normalno stanje. V primeru resnejših problemov z jetri bi nekateri

bolniki verjetno  morali začeti s tretjino ali polovico ustno zaužite doze (od spodaj navedene doze), potem pa količino v prvem tednu postopoma povečevati.

Kurkuma izboljšuje izločanje zaščitnega mucina v želodcu. Mucin je komponenta, ki jo proizvaja želodčna stena, da bi se zaščitila pred prebavnimi kislinami. Želodčne težave so najpogosteje posledica primanjkljaja mucina in ne viška kislin. Kurkuma ne ovira izločanja nujno potrebnih kislin, po drugi strani pa učinkovito zdravi in preprečuje želodčne neprijetnosti in nastajanje čirov.

Priporočena dnevna doza za zdravljenje katere koli od zgoraj omenjenih težav, je okoli 4 grame oziroma za eno zvrhano žličko. Najboljše rezultate dobimo, če to količino razdelimo na tri dele in jo zaužijemo zjutraj, opoldne in zvečer. Nekatere študije so pokazale, da so manjše dnevne doze (med pol grama in gramom in pol) primerne za preventivo ali varovanje.

Rezultate lahko dodatno izboljšamo, če kurkumo zaužijemo v obliki, ki jo telo lažje presnovi.

Ena možnost je, da k žlički kurkume primešamo žličko lecitina. Mešanico lahko zaužijemo samo ali pa skupaj z majhno količino hrane, vode ali soka. Če preprosto ne prenesemo okusa same kurkume, lahko z njo z nekaj truda napolnimo prazne kapsule za zdravila in jo zaužijemo tako. Število kapsul, ki jih je treba zaužiti, je odvisno od njihove velikosti, tako da skupaj vsebujejo približno štiri grame kurkume.

Kurkuma je zelo varna sestavina. Ker zmanjšuje lepljivost trombocitov, ni dobro užiti večje količine, če jemljemo zdravila v zvezi s trombociti. Iz varnostnih razlogov naj se večjim dozam izogibajo tudi nosečnice. V zelo redkih primerih se lahko ob lokalno uporabljeni kurkumi pri posameznikih pojavijo blage alergične reakcije, denimo srbečica. V tem primeru jo preprosto speremo in nehamo uporabljati.